ZavodExodos.jpg WBC2010_cb.png logo_mol.jpg 60_eu_kultura_si.jpg MK_slo.jpg logotip_TL-2.jpg
T. N. Hanh

People usually consider walking on water or in thin air a miracle. But I think the real miracle is not to walk either on water or in thin  air, but to walk on earth. Every day we are engaged in a miracle which we don't even recognize: a blue sky, white clouds, green leaves, the black, curious eyes of a child -- our own two eyes. All is a miracle. 

banner
kupi_drevo_drevo
Postani varuh enega izmed 287-ih dreves!
Drevo

Je eno najstarejših prebivalcev Zemlje. 
Povezuje preteklost s prihodnostjo. 
Je vir življenja. (Morda so zato včasih pri hiši, kjer se je rodil otrok, posadili drevo.)
Pooseblja duha ali pa mu nudi prebivališče. 
Navdihuje nas z lepim in nam daje občutek povezanosti, enosti z naravo, družbo, nadnaravnim. (Morda od tod trditev, da z drevesom posekamo tudi spomin, razpustimo prostor.)

Drevo je del dragocene zapuščine naših prednikov. Moramo ga ohraniti, oplemenititi in prenesti našim zanamcem. Pomemben dejavnik naše kulture je namreč tudi naš odnos do drevesa, narave. 

Labirint iz drevja
je v Sloveniji še manj poznan kot labirint iz žive meje (po drugi strani pa vseeno bolj poznan kot labirint iz kamenja). Po ogledih terena in pogovorih s krajinskimi arhitekti, z oblikovalci krajine, botaniki, vrtnarji, s predstavniki sodelujočih skupin je padla odločitev: kanadska čuga (Tsuga canadensis).
 

Ali veš?

Kanadska čuga (Tsuga canadensis) spada v družino borovcev (Pinaceae), in sicer v rod čuge (tsuge), ki je razširjen v Severni Ameriki in vzhodni Aziji.

 

Kanadska čuga – dejstva

Kanadska čuga je avtohtono vednozeleno drevo vzhodnih delov Severne Amerike. Raste od Alabame, Georgije do Velikih jezer. Na Staro celino, natančneje v Britanijo, je prišla šele leta 1736. Po zahodni in srednji Evropi je razširjena predvsem kot parkovno drevo. 

Danes jo kot zimzeleno drevo s kratkimi, ploščatimi iglicami in z majhnimi storži opazimo predvsem v parkih in gozdnih nasadih. Gojimo jo posamič ali v skupinah kot drevo, soliter, v naravnih in japonskih vrtovih. Mlada drevesa se zlahka reže in oblikuje, zato so pogosto posajena v obliki žive meje. Gosta krošnja daje zavetje pred vetrom, snegom in soncem. 

Kanadska čuga je odporna proti zmrzali, najbolje uspeva na rodovitnih, vlažnih tleh, na ne preveč suhi in sončni legi.
V višino zraste 10–15 metrov, zračna piramidasta krošnja meri 4–8 metrov. Veje ima razvrščene neenakomerno vretenasto. Iglice so dolge do 1,5 cm, mehke, tope, najširše pri dnu in proti vrhu zožene. Storži dozorijo v prvem letu, zaprti pa ostanejo skoraj leto dni. Visijo na kratkem peclju, zrastejo do največ 3 cm in imajo okroglaste, sivorjave, po robu nerazločno nazobčane luske. Semena so svetlorumena. 

V Sloveniji ni neznano drevo, saj, recimo,
- so jo ob 100. rojstnem dnevu olimpionika Leona Štuklja posadili v Mariborskem mestnem parku
- si jo lahko v Ljubljani ogledamo v Botaničnem vrtu in na Jesenkovi poti na Rožniku; 
- je na ogled v Arboretumu Volčji Potok.
 

Ali veš?

V Kanadi so že zabeležili odrasle kanadske čeruge visoke do 21 metrov, s premerom 90 cm in z doseženo starostjo več kot 800 let.

Gozd kanadske čuge je priljubljeno prezimovališče za srne, radi se naselijo tudi ruševci in druge divje živali.  

 
Kanadska čuga – uporaba

Staroselci, tj. Indijanci Severne Amerike, so iz vejic pripravljali obredni čaj in parne kopeli. S čajem iz lubja so zdravili prehlad, vročino, drisko, želodčne težave, tudi skorbut. Lubje so uporabljali tudi za obkladke, da so upočasnili krvavitev. 

Beli priseljenci so lubje, ki vsebuje veliko tanina, uporabljali v usnjarski industriji, les pa za železniške pragove. 

Danes se les, ker nima visoke tržne vrednosti, uporablja za kurjavo, gradbeno pohištvo ter domače savne, saj dobro prenaša temperaturne razlike. 
 

Ali veš?

 

Olje se zlasti v ZDA uporablja kot dišavna komponenta v osvežilcih zraka, gospodinjskih čistilih in detergentih, milu, gelih in drugih izdelkih za osebno higieno.